V brstičnem ohrovtu je dvakrat več beljakovin in nekoliko
več ogljikovih hidratov kot v zelju, zato ima tudi večjo energijsko vrednost. Vsebuje vse pomembne aminokisline, sestavine
v brstičnem ohrovtu zmanjšujejo količino holesterola v krvi, zato je pomembno
živilo tudi pri preprečevanju arterioskleroze.
Liste brstičnega ohrovta uporabljamo podobno kot zeljnate liste za obkladke pri kožnih ekcemih,
ranah, razjedah. Sveži, potolčeni listi spodbujajo izločanje strupenih snovi iz
kože, zato so obkladki iz listov primerni za lajšanje bolečin pri revmatizmu,
protinu, oteklih udih, glavobolu in zobobolu.
S presnim sokom,
iztisnjenim iz svežih listov, zdravimo čire na želodcu, rane na dvanajstniku,
črevesju. Podobno kot zelje priporočajo sok brstičnega ohrovta pri kroničnem
zaprtju, za čiščenje krvi, znižuje krvni tlak, pomaga preprečevati gripo, pri
bronhialni astmi, ledvičnih kamnih in pri boleznih ožilja.
Gojenje
Kapusnice dobro uspevajo v globoko obdelani, najbolje že jesen pognojeni in prerahljani zemlji. Če gnojimo spomladi, trosimo dozorel gnoj, ker po gnojenju s svežim gnojem sadike bolehajo, napadejo jih tudi razni škodljivci. Na sveže pognojeni zemlji ne zraste okusen in tudi ne trpežen pridelek.
Brstični ohrovt bo prezimil le, če ne bomo pretiravali z
gnojenjem z dušikom. Da si zagotovimo dober in zdrav pridelek, je treba kolobarit, to je sejati in saditi
kapusnice vsako leto na druge grede.
Seme poznih sort, kamor spada tudi brstični ohrovt, sejemo na prosto v setvene grede v marcu in aprilu. Ko imajo sadike štiri ali pet listov so primerne za sajenje na vrtove na 50-60 cm vsaksebi, lahko ob rob grede, in še kam, kjer je rasla zgodnja že pobrana zelenjava. Uspešno sadimo po dežju zjutraj ali proti večeru, oblačni dnevi so primernejši kot sončni.
Kapusnice največkrat sadimo preplitvo. Saditi jih je treba globoko, da pridejo sadike do
kličnih listov v zemljo in da stebla ne olesene, kar ovira pretakanje hrane.
Prav tako tudi bolj trdno stoje in se ne nagnejo pod težo težkih glav.
Za odganjanje
škodljivcev pa posejemo ali posadimo v bližino brstičnega ohrovta
kapucinke, koper, kamilico, žajbelj ali poprovo meto.
Pozno jeseni se listi povesijo in pokrijejo goste glavice in jih s tem precej zavarujejo pred mrazom. Odstranimo jih le, če želimo jeseni pospešiti dozorevanje brstov. Dolgotrajen suh mraz ga lahko uniči, zato je nanj smiselno računati nekje do konca januarja.
Pri brstičnem ohrovtu so užitni majhni, krepki brsti v pazduhah listov. Trgamo jih sproti, kakor dozorevajo. Pozneje se namreč odprejo in niso več lepi. Seveda pa so še vedno užitni, zato jih (vsaj na domačem vrtu) ne zavržemo, ampak jih kljub temu porabimo.
Brstov ne peremo pred hranjenjem v hladilniku. Lahko ga zamrznemo, tako da ga kratko blanširamo in na hitro ohladimo v ledeno mrzli vodi. Še bolje je, da rastline, če suh mraz le predolgo traja, izpulimo, presadimo v večje posode s peskom in prestavimo v hladne in vlažne kleti, garaže ali verande.
Vir:
- »Več zelenjave - več zdravja« - Založnik, Kmečka knjiga,
1955
