nedelja, 17. marec 2013

Izdelava Žvepleno apnene brozge - ŽAB

Žvepleno apneno brozgo lahko skuhamo tudi kar doma.

Je odlično naravno sredstvo za zaščito sadnega drevja pred vsemi vrstami glivičnih bolezni ( škrlup, monilija, sajavost plodov, siva pepelasta plesen, listna kodravost na breskvah, luknjičavost na marelicah ) in tudi bele volnate uši ter ostalih škodljivcev, ki prezimujejo na sadnem drevju.

Uporablja se lahko tudi na zelenjavnih rastlinah za zatiranje plesni, za redčenje plodov pri sadnem drevju pri škropljenju v cvet.
ŽAB ni strupena za čebel in čmrlje.

Tukaj bom opisal svojo izkušnjo, kako sem sam naredil ŽAB, uporabil sem 10 litrov vode, 1,2 kg gašenega apna v prahu in 2,5 kg žvepla v prahu.

Kaj potrebujete:
Staro posodo, emajlirano ali železno ustreznega volumna, plinski gorilnik, in dobro voljo za mešanje brozge.


Kako izdelamo:
Staro posodo prostornine petnajst litrov ali več, dobro očistimo. Posodo postavimo v zatišno lego ( nevarnost požara ), in stran od stanovanj ali zapremo okna, zaradi neprijetnega vonja žveplovega dioksida SO2.

Vanjo sem vlil okrog 3 litre vode, nato sem stresel predhodno zmešano mešanico 1,2 kg gašenega apna v prahu in 2,5 kg žvepla v prahu (če imate močljivo žveplo potem 3 kg, več zato ker vsebuje 80% žvepla).

Sedaj sem z mešalom za barve dobro zmešal mešanico, da ni bilo grudic. Pri tem pazimo, da se nam ne zakadi v obraz in oči. Ko je dobro zmešano, prižgemo plinski gorilnik.


S palico ob stalnem mešanju počakamo, da mešanica skoraj zavre. Nato dolijemo še preostalih 7 litrov vode in še naprej stalno mešamo. Ko brozga zavre zmanjšamo plin in še naprej mešamo dokler…


Pomembno! 
…dokler se tekočina iz svetlo rumene žveplene barve začne počasi spreminjati v oranžno in rjavkasto. Takrat je čas, da takoj ugasnemo plin. Še vedno mešamo naprej, da se ŽAB ohladi na okrog 50°C. Če zamudimo se ŽAB skuha preveč in postane neuporabna.


Počakamo, da se tekočina umiri in ohladi ter da se apno usede na dno. 


Nato jo previdno nalivamo v plastično posodo. Za cedilo se lahko uporabi stara najlonska nogavica. Pri tem pazimo, da se ne poškropimo po koži. Tekočina je jedka! Zato delamo previdno, z zaščitnimi očali in rokavicami.



Po izpraznitvi tekočine iz posode lahko apno uporabimo za premazovanje debel sadnega drevja ali pa ga zavržemo. Posodo je potrebno čim prej pomiti z vodo in osušiti. Sicer se lahko zgodi, da naslednje kuhe ne bo zdržal cel.

ŽAB shranimo na mesto, kjer ne zmrzuje, v dobro zaprtih posodah saj žveplo hlapi. Uporabna je dve leti.

Sam jo v glavnem uporabljam za sadno drevje, kdaj in koliko škropiti na spodnji povezavi, kjer vsako leto g. Slavko Turšič pripravi podroben koledar vseh opravil za sadjarstvo.

Koledar sadjarskih opravil  (Turšičev sadjarski koledar)
https://ajda-vrzdenec-zalozba.si

Dodatek:

Apno: Izraz "apno" zajema žgano (živo) apno in gašeno apno ter je sopomenka izraza "apneni izdelki". Živo apno ali žgano apno je kalcijev oksid (CaO).
Gašeno apno sestavlja pretežno kalcijev hidroksid (Ca(OH)2) in lahko nastopa v obliki hidriranega apna (suhega kalcijevega hidroksida v prahu), apnenega mleka ali apnene kaše (vodne disperzije delcev kalcijevega hidroksida).

Gašeno apno narejeno po tradicionalnem postopku
Močljivo žveplo

vir:
Koledar sadjarskih opravil  (Turšičev sadjarski koledar)
https://ajda-vrzdenec-zalozba.si

četrtek, 7. marec 2013

500 000 ton pšenice

Zemlja peša in voda se kuži

Zgornji naslov je zapisal Victor Hugo leta 1862 v svojem romanu Nesrečniki, vse ostalo se od takrat ni dosti spremenilo. Razlika je le, da sedaj poskušamo očistiti preden zmečemo vstran, še vedno ne razumemo, čeprav je minilo že 151 let.


Tudi sam se malo poigral ob številkah, koliko Slovenija zmeče gnoja oz. denarja vstran. Z upoštevanjem koliko pridela na leto povprečna odrasla oseba dušika (N) v kilogramih, fosforja (P) in kalija (K). Vsi izračuni so približni, ker vse niha, cene, število ljudi… vendar še vedno dovolj natančno, da vidimo kam pes taco moli.

Wolgast, 1993
N – dušik
P - fosfor
K – kalij
oseba Kg / leto
5,7
0,6
1,2

Slovenija ima okrog 2.055.000 prebivalcev, če upoštevamo malo manjšo številko, zaradi najmlajših. Dobimo osnovo in vse je odvisno od kvaliteta gnojila, ki ga kupimo na trgu.

Od 52 do 115 milijonov evrov na leto

Najcenejše je seveda umetno gnojilo, najdražja pa organska gnojila, kjer zraven tudi veliko število mikroorganizmov, ki so nujno potrebni za biološko oživljanje tal.


KAN
Peletiran
hlevski gnoj
ORGANO
na dan
63.651 €
144.959 €
316.849 €
na leto
23.232.724 €
52.909.875 €
115.650.000 €

Uporabil sem tri primere, KAN je najugodnejši vendar dolgoročno uničujemo zemljo, ostala dva sta seveda temu primerno dražja.

Vzel sem količino hranila na osebo na leto x število prebivalcev (brez najmlajših), dobim količino v kilogramih npr. dušika vseh Slovencev v letu dni, kar množim s ceno za kilogram hranila. Kot vidimo so to že lepe številke.

500.000 ton pšenice 

Če želimo izračunati koliko bi pridelali pšenice s to količino gnoja, potem potrebujemo koliko kilogramov dušika pridelajo Slovenci in potrebo po dušiku za pšenico.

Wolgast, 1993
N
P
K
Kg / leto
5,7
0,6
1,2
kg hranil / leto
10.986.750
1.156.500
2.313.000

Pšenica
Potreba po dušiku (N)
120 kgN/ha
Pridelek srednji
5-6 Ton

Z upoštevanjem zgornjih podatkov, vidimo da bi lahko z vsem človeškim gnojem, ki ga vsakodnevno zmečemo vstran, pridelali od 457.781 do 549.338 ton pšenice na leto.

Kar pomeni, da bi pridelali več kot dovolj pšenice za prehrano ljudi, saj »Domača poraba žita v Slovenije presega domačo pridelavo in obsega med 900.000 t do 1mil. t ton letno, od tega se dobri dve tretjini žita porabi za krmo.«1 Torej rabimo za ljudi okrog 330.000 ton žit.

Sicer nisem prvi, ki bi se poigral z takšnim izračunom, že leta 1871 je v Novicah v članku z naslovom "Vrednost človeškega gnoja" avtor izračunal, koliko bi lahko pridelali več rž in koliko to znese denarja.



Vir:
·       Kako uspešno in varno kompositrati človeški gnoj, www.kompostiranjecloveskegagnoja.com
·       Human excreta for plant production, Helvi Heinonen-Tanski, Christine van Wijk-Sijbesma, 2003, www.sciencedirect.com
·       Smernica za strokovno utemeljeno gnojenje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010
·       1Analiza stanja in razvojnih možnosti po posameznih proizvodnih usmeritvah in politikah, http://www.arhiv.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocila_delovnih_skupin1608-1.VERZIJA_brez_DS_TK_220909.pdf
·       Tradicionalni slovenski zajtrk, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4350