Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus.
Pragozd okoli Amazonke v Južni Ameriki je bujna džungla, nedotaknjena in popolnoma neprimerna za bivanje ljudi. Tako zveni običajna dojemanje, ki sedaj doživlja revolucionarno spremembo: v deževnem pragozdu so raziskovalci odkrili ostanke številnih vasi, kakor tudi s človeško roko ustvarjeno čudežno črno prst, ki je nekoč nahranila milijone.
Leta 2005 je ameriški raziskovalec z univerze University of Florida, v sodelovanju z lokalnimi Indijanci plemena Kuikuro našel ostanke številnih starodavnih vasi. Odkritje 28 vasi, s skupnim številom prebivalstva približno 50.000, zlomi predstavo o amazonskem pragozdu kot o človeku sovražni zeleni luknji.
V zadnjih letih so tud drugi raziskovalci našli številna znamenja, da so Indijanci pred 1200 leti obdelovali predele največjega deževnega gozda in spremenili nerodovitno zemljo v bujne sadne plantaže ter polja, ki so lahko nahranila na milijone ljudi. Ravno to naj bi bil eden od nujnih pogojev, da so lahko v džungli nastale visoko razvite civilizacije vaške skupnosti.
Amazonski pragozd pokriva skoraj dvojno površino Indije – in je območje, ki je najbogatejše z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vendar je paradoksalno, zemlja kiselkasta, ilovnata in ne vsebuje skoraj nobenih hranljivih snovi. V zemlji je le približno deset odstotkov hranljivih snovi, preostanek je vezan v drevesih in rastlinah.
Za poljedelstvo je popolnoma neprimerna – razen če se ne oplemeniti, kar so počeli rodovi Indijancev, da so dobili črno prst tako imenovano terra preto. Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus iz lesnega oglja, ribjih kosti, pepela in iztrebkov (človeških in živalskih), ki je domnevno stoletja nastajal na kuhinjskih odpadkih.
Drugi raziskovalci menijo, da so Indijanci iz preteklosti zavestno začeli proizvajati in širiti črno prst, ki leži v plasteh do dva metra globoko. Eden od mnogih čudežev pri terra preti je namreč, da se prst ne izčrpa, temveč ohrani rodovitnost tudi po stoletjih, morda tisočletjih intenzivne pridelave.
Antropolog Michael Heckenberger je od leta 1993 prečesaval gosto džunglo in mu je s pomočjo satelitskega nadzora uspelo najti ostanke 28 vasi, ki so ležale na območju kakšnih 20.000 kvadratnih kilometrov – približno kot Slovenija. Med seboj so bile povezane s popolnoma ravnimi potmi, ki so jih na več mestih na obeh straneh spremljali kanali.
Vasi so bile zgrajene po natančno enakem načrtu: okrogle s centralnim trgom in do 50 metrov široko glavno ulico, ki je bila usmerjena od severovzhoda proti jugozahodu, domnevno po poletnem sončnem obratu. Ravno to načrtovanje vasi je priča napredne civilizacije s stopnjo organizacije, ki je prehitela evropska srednjeveška mesta.
Na poskusnih poljih blizu kraja Manaus v Braziliji so raziskovalci po prastarem receptu uspešno proizvedli rodovitno prst terra preta. Po samo dveh letih jim je tako uspelo pridelati za 800 odstotkov večji pridelek banan , riža in prosa kot primerljivih pridelkov, ki so rasli v slabo rodovitni prsti amazonskega pragozda.
Po številnih poskusih z različnimi sestavnimi sta raziskovalca ugotovila, da je najpomembnejša sestavina fino, porozno lesno oglje – približno 150 gramov na kilogram zemlje. Iz analiz izvirne terra prete je znano, da so Indijanci dodajali iztrebke, najverjetneje živalske in človeške, skupaj z živalskimi kostmi ter oklepi želv. Glinene črepinje so bile tudi pomembna sestavina; kaže da so zemlji dajale bolj rahlo konsistenco in je tako bolje sprejemala vodo.
Vir:
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču
