Obračati kompost ali ne obračati, to je zdaj vprašanje?
Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel, ko pomislite na kompost? Obračanje kupa. Obrni, obrni, obrni, je postala mantra komposterjev po svetu.
Večino priljubljenosti komposta na Zahodu, lahko pripišemo delu Sira Alberta Howarda, ki je leta 1943 napisal Kmetijski testament (An Agricultural Testament) in še nekaj drugih del na to temo, ki so sedaj poznana kot organsko, biološko kmetijstvo.
Howardova razprava o kompostnih tehnikah se osredotoča na postopke kompostiranja, ki so jih uporabljali lokalni kmetje, postopek je bil razvit v Indiji med letom 1924 in 1931 ter ga poimenoval Indor po mestu v Indiji.
Industrija je sprejela to filozofijo, za katero gre dosti energije, denarja in časa. Nekaterim poklicnim komposterjem, se zdi misel, da komposta sploh ne bi obračal, skoraj bogoskrunstvo. Seveda moraš obračati – za božjo voljo, saj je kompostni kup.
Ali res moraš? No, v resnici ne, ne rabiš obračati, še posebej če kompostiraš na domačem dvorišču, in niti če si poklicni komposter. Potreba da moraš obračati kompost je eden od mitov kompostiranja.
Obračanje lahko služi štirim osnovnim namenom
Prvi, obračanje naj bi dodalo kisik kompostnemu kupu, ki naj bi bil dober za aerobne mikroorganizme. Opozorjeni smo, da če ne bomo obračali našega komposta, bo postal anaeroben in smrdeč, privlačil bo podgane ter muhe in nas bo potisnil v socialno izolacijo v našem sosedstvu.
Drugi, obračanje zagotovi da so vsi deli komposta podvrženi visoki notranji toploti, s tem poskrbimo za popolno uničenje patogenih organizmov in zagotovimo visoko higienično varnost končnega komposta.
Tretji, bolj ko obračamo kompost, bolj je zmešan in sesekljan, boljše izgleda na koncu in s tem bolj primeren za prodajo.
Četrti, pogosto obračanje lahko pospeši kompostiranje.
Ker komposterji na domačem dvorišču ne prodajajo svojega komposta, in jim je običajno vseeno če je kompost malo bolj grob, prav tako se jim tudi pogosto ne mudi. Zato lahko zadnja dva razloga za obračanje komposta črtamo. Poglejmo prva dva.
Štirje načini zračenja komposta
Zračenje je nujno za aerobni kompost, in obstaja precej načinov kako prezračit kompostni kup. Eden je, da prisilno vpihujemo zrak v kompost kup s pomočjo ventilatorjev. Kar je običajno pri velikih kompostarnah. Takšno mehansko, prisilno zračenje ni nikoli potrebno pri kompostiranju na domačem dvorišču, in je omejeno le na velike obrate.
Zračenje lahko dosežemo tudi tako, da napravimo luknje v kompost, napeljemo cevi v njega npr. votle bambusove palice. Ta način je priljubljen med nekaterimi domačimi komposterji. Tretji način je da ga fizično obrnemo, premečemo.
Četrti, v veliki meri prezrt način, je da naredimo kup tako, da so majhni vmesni žepki zraka ujeti v samem kompostu. To dosežemo z uporabo grobega materiala, kot je slama, seno in podobno. Celo poklicni ekološki vrtnarji priznajo, da "dober kompost lahko naredimo brez da bi ga obračali, če so materiali skrbno položeni v kupu, ki je dobro zračen in ima dovolj vlage."
To še posebej drži pri "neprekinjenem kompostiranju", ki je različen od "istočasnega kompostiranja". Istočasen kompost je narejen iz zbranega materiala, ki ga uporabimo istočasno, da naredimo kompostni kup naenkrat. To delajo poklicni komposterji – pripeljejo tovornjak bioloških ostankov in naredijo en velik kompostni kup.
Domači komposterji, še posebej komposterji človeškega gnoja, pridobivajo organske ostanke dnevno, malo po malo in zelo redko, če sploh kdaj, velike količine. Potemtakem, pri neprekinjenem kompostiranju dodajajo material na kompost neprekinjeno, običajno dodajo svež material na vrh kupa.
Kar povzroči, da je termofilno delovanje v zgornjem delu kupa, medtem ko se "porabljen" termofilen material pomika niže in niže v kompostu, kjer ga obdelujejo glive, aktinomicini, deževniki in še mnogo drugih. Z obračanjem neprekinjenega komposta, bi samo razredčili termofilni sloj s porabljenim slojem in prav grobo prekinili vso termofilno aktivnost.
Učinki obračanja komposta
Raziskovalci so merili raven kisika v velikih kompostarnah, kjer so jo primerjali v velikih obrnjenih, in neobrnjenih istočasnih kompostnih kupih, ter prišli do zaključka, da so komposti kupi v glavnem samo-prezračevalni.
"Učinek obračanja kupa je bil v osvežitvi vsebnosti kisika, v povprečju za (samo) 1.5 ure (nad 10% ravnijo), po tem je padla pod 5% in v največ primerih na 2% med aktivno stopnjo kompostiranja… Celo brez obračanja, so vsi kupi sčasoma razrešili svojo razliko vsebnosti kisika ko se je bliža stopnja zrelosti, kar nakazuje da lahko tudi le samo-prezračevanje zadostno oskrbi kompostni postopek… Z drugimi besedami, obračanje kupa ima trenutni vendar majhen trajen učinek na raven kisika."
Ti poskusi so primerjali kompost, ki ni bil obrnjen, ki je bil obrnjen z bagerjem, obrnjen enkrat na dva tedna in obrnjen dvakrat na teden. Zanimivo je, da so isti poskusi pokazali, da so bile patogene bakterije uničene neglede ali je bil kompost obrnjen ali ne. Navajajo, da ni dokazov da bi na populacijo bakterij, kaj vplivalo obračanje komposta. Ni bilo preživele E.coli ali Salomele, kar nakazuje, da "ni bilo statistično važnega učinka, ki bi ga lahko pripisali obračanju."
Neobrnjeni kupi lahko izkoristijo prednosti od dodanega grobega materiala kot je seno ali slama, ki ujameta dodaten zrak in naredita dodatno zračenje nepotrebno. Razen tega, se lahko neobrnjeni kupi prekrijejo z debelim slojem izolacije iz organskega materiala, kot je slama, seno ali celo zrelim kompostom, ki omogoča temperaturi na zunanjem delu kupa, da se dvigne dovolj za uničenje patogenih organizmov.
Slabši in dražji kompost
Ne samo, da je lahko obračanje komposta nepotreben strošek energije, ampak nam zgornji poskusi pokažejo, da ko se istočasen kompost obrača pogosto, se pokažejo še druge slabosti. Na primer, bolj ko se kompostni kup obrača več kmetijskih hranil se izgubi. Ko je bil zrel kompost analiziran na vsebnost organske snovi in izgubo dušika, je neobrnjen kompost pokazal najmanjšo izgubo. Bolj ko se je kompost obračal, večja je bila izguba tako dušika kakor organske mase.
Prav tako je bil kompost dražji, bolj ko se je obračal. Neobrnjen kompost je stal $3.05 na mokro tono, medtem ko je kompost, ki je bil obrnjen dvakrat na teden stal $41.23 na mokro tono, cena je poskočila za 1351%.
Zaključek
Raziskovalci so zaključili da "Kompostni postopki, ki zahtevajo pogosto obračanje, so nenavaden rezultat sodobne priljubljenosti in tehnološkega razvoja kompostiranja, kot je še posebej razvidno iz revij. Ne zdi se da so znanstveno podprti… S skrbnim kompostiranjem, s primerno mešanico in omejenim obračanjem, lahko dosežemo vzoren in kvaliteten izdelek pri majhnih stroških."
In končno, obračanje kompostnega kupa v hladnem podnebju lahko povzroči, da izgubijo preveč toplote. Priporočljivo je, da se v hladnem podnebju kompost obrača čim manj, ali najbolje nič.
Viri:
- Kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču
- www.HumanureHandbook.com
- Brinton, William F. Jr. (datum neznan). Sustainability of Modern Composting – Intensification Versus Cost and Quality. Woods End Institute, PO Box 297, Mt. Vernon, Maine 04352 USA – http://www.woodsend.org/pdf-files/sustain.pdf
