petek, 13. avgust 2010

Ježevka s tremi mladiči

Na parceli imam nepokošeno par kvadratnih metrov (okrog 15m2), ki jih ne kosim, pokosim le dva krat na leto. Na tem zaraščenem območju sem imel pred dvema letoma ose, ki so imele gnezdo v zemlji. Kljub temu, da sem takrat še kosil ta del, tudi preko gnezda, nobena ni nikogar pičila. Sreča, ali so čutile da jim nihče nič noče, sam raje verjamem, da so čutile.

Vendar se je v septembru, ko so si nabrale med za zimo, zgodila katastrofa, nekdo je ponoči razdejal gnezdo in pobral med. Gnezdo sem popravil kolikor se je dalo, vhod bolj zavaroval, vendar škoda je bila narejena in ose niso preživele.

Letos, mesec dni nazaj, vzamem ročno koso in se odpravim pokosit ta zaraščen košček trave, po par zamahih odkrijem del, kjer je bilo nekoč gnezdo os in presenečeno vidim ježe. Ker so bili na srečo v zemlji, nisem nikogar poškodoval. Na hitro vzamem kos deske in privijem štiri noge višine štirinajst centimetrov, položim desko preko ježev in vse skupaj pokrijem s travo.

  
Ker je bila ježevka odkrita, sem pričakoval da se bo preselila, saj se tudi drugače ježi radi selijo. In to se je zgodilo, saj sem jo čez par dni našel v slami, ki jo hranim za pokrivanje komposta. Slamo imam za celo leto, saj kompostiram praktično vse, ko prekriješ kompost s slamo (lahko je tudi seno, trava, ipd), ni nobenega vonja in s tem tudi ne mrčesa in muh.

Bale so zložene tako, da je na dnu okrog petnajst centimetrov razmika med dvema balama in v ta prostor se je ježevka preselila s tremi mladiči, ki so že kar veliki. S telefonom mi je uspelo slikat majhno družino, ko so vsi trdno in zadovoljno spali. Če pogledate bliže boste videli, da mali jež sesa mleko.


Tukaj so vsi trije mladiči le dan pozneje so se znova odselili, saj so prenehali že par dni prej sesati in tudi mama jih že puščala same.


V redu je če okrog hiše ni vse popolnoma urejeno, tako se ima jež kam skriti ali če se preseli, kje prespati. Saj poznate to misel »Kjer je ljubezen, je nered. Popoln red bi spremenil svet v pokopališče« Anthony de Mello

Sorodni zapisi:

petek, 6. avgust 2010

Zakaj je ločevanje urina in blata neproduktivno v kompostnem stranišču

Ideja, da izločiš blato v eno posodo in v drugo uriniraš, se že sliši dovolj nenavadna. Če mislite da vedro fekalij smrdi, potem povohajte vedro urina.

Uspešno kompostiranje zahteva uravnoteženo razmerje med ogljikom in dušikom v organskem materialu, ki se kompostira, to je 30 delov ogljika na 1 del dušika. Človeški iztrebki niso primerno uravnoteženi, saj vsebujejo preveč dušika, in zato je potrebno dodati material bogat z ogljikom, ter tako omogočimo hiter razvoj mikroorganizmov in uspešno kompostiranje.


Ločevanje urina izvira iz sredine 19 stoletja, ko so poskušali narediti stranišče, ki ne zahteva vode. Takrat za razmerje med ogljikom in dušikom še niso vedeli, in visok delež dušika v človeškem gnoju v suhih straniščih je preprečeval, da bi se organski material uspešno razkrajal. Rezultat je bil umazan, smrdljiv vonj, ki je privlačil muhe. Mislili so da lahko ta problem rešijo, če ločijo urin  od blata (s tem se zmanjša količina dušika v fekalijah) in suha stranišča so bila narejena, da delajo prav to.

Ta tehnika se danes še vedno zelo uporablja, kljub temu, da že preprost dodatek delno suhega materiala bogatega z ogljikom, kot je žagovina, v stranišču uravnoteži dušik v materialu, vpije odvečno tekočino, prepreči vonjave, odstrani muhe in naredi da je ločevanje urina nepotrebno.


Ko se človeški gnoj vroče kompostira in pusti da zori en čas, se uničijo vsi patogeni organizmi v njem, nastane odličen in varen kompost bogat z dušikom. Pri takšnem načinu kompostiranja se uničijo tudi bolj trdoživi organizmi kot so jajčeca navadne človeške gliste (Ascaris lumbricoides), ki lahko preživijo v zemlji še par let, saj so odporne na zmrzal.

Medtem ko jih temperature nad 40 st.Celzija uniči v par dnevih oz. v roku ene ure pri 50 st.Celzija, kar brez težav dosežemo pri vročem kompostiranju. Tukaj je seveda ključno, da se urin ne ločuje. Saj je v urinu kar 15-19% dušika in v blatu 5-7%, za primerjavo kravji gnoj vsebuje okrog 1,7%.

Če se ta vir dušika odvrže v okolje kot odpad, ne samo da izgubimo pomembno in bistveno sestavino komposta in vira za kmetijstvo, ampak tudi onesnažujemo okolje in pitno vodo. Namesto gnojila postane vir onesnaženja in bolezni.

Več o vročem kompostiranju na kompostiranjecloveskegagnoja.com